THE LAST DAY IN SEATTLE

Seattle Brez komentarjev »

Hello everybody from capital city of Washington, SEATTLE. Torej popolnoma ze obvladava amerisko anglescino, saj prisluskujeva vsakemu njihovemu pogovoru, bolje receno ga dobro slisiva, saj imajo njihovi glasovi izredno jakost in posebno zvocno podobo. Danes (o.p.nedelja 7.2.2010) sva po tipicnem ameriskem zajtrku imela avtobusni dan, saj sva prvic na najinem potovanju opravila vecino poti z avtobusom. Za to sta dva razloga, velika oddaljenost najinega cilja in rahla poskodba v predelu med levim in desnim stegnom abdominalisa in quadricepsa pri Marusi. Kot vsak dan pred tem, sva tudi tokrat zacela pot na Space Needle, od koder sva se z metrojem odpravila v Downtown, kjer je bilo ocitno opazno, da je nedelja. Na ulicah je bilo malo ljudi in se ti nekako cudni, beri – Maruso je bilo strah -. Vsak je sam pri sebi nekaj momljal, crnci so se objemali med seboj, kot da se v 3,3 mlijonskem mestu vsi poznajo (to je zgledalo nice). Na avtobus stevilka 124 sva sedla ob 11.24, sedla sva na predzadnja sedeza na avtobusu. Za nama je sedel starejsi temnopolt mozakar, ki je na glas sopotnici razlagal, da je bil pred kratkim izpuscen iz zapora. Ja glih ta bivsi kaznjenec nama se manjka na poti do “The Museum of Flight“. Na Marusino sreco sva kar hitro izstopila iz avtobusa, placala 2 dolarja in kar je nevsakdanje, placala ob izstopu ne ob vstopu, cool. To je najbrz, zaradi tega, ker v strogem srediscu je pot z avtobusom gratis, midva sva sla pa na obrobje, v neko industrijsko cono.

YouTube slika preogleda

The Museum of Flight je muzej z letali, v katerem je opaziti vse razlicice letal od bratov Wright (v zacetku 20. stoletja) naprej. Videla sva Concorda, polno Boeingov (rojen v Seattlu), Air Force One, Nasine masine, reaktivna letala, Mige in druge, ki jih sedaj, kot velik poznavalec letal ne bom nasteval, ker bi postalo prevec dolgocasno. Igrala sva tudi improvizirano igro pristanka letala in ugotovila, da ne bi mogla biti pilota, saj sva vedno strmoglavila, bolje je slo 5 letnemu decku, ki je varno pristal. Ker sva opazila, da video igrice niso za naju, sva raje odsla po nakupih ponovno v park, kjer se nahaja Space Needle. Tam sva po ugodnih cenah nakupila nekaj spominkov (med drugim si je Marusa kupila biografijo Kurta Cobaina) in na poti do hotela opazila igralnico za otroke. Seveda se nisva mogla upreti skusnjavi in ze sva metala krogle v neke lukne. Ce si zbral 180 tock, si dobil plisasto igraco. Zapravila sva 2 dolarja in ugotovila, da nekako ne bo srece, zato sva raje zapravila se 3 dolarje in se slikala v kontejnerju za hitro slikanje. Nastale so zanimive fotografije..:)

Vecer pa prezivljava v najinem lepem hotelu, v katerem je tudi fitness. Zjutraj sem kolesaril celih 10 minut, Marusa pa je gledala Jeopardy in spremljala novice o vremenu. Pocasi se tudi Super Bowl bliza h koncu. Se dobro, da je danes nedelja in, da je Superbowl, sicer bi ponovno poslusala zvoke siren policajev, gasilcev, helikopterjev in resevalcev, v nedogled.

Americani se res bojijo samih sebe, paranoicni, to se je dalo prepricati tudi danes na sprehodu po ulicah, malo jih razumem saj nikoli ne ves, kdo ima pistolo, ki je vsakemu dovoljena.

Osebno so mi ljudje v Kanadi bolj vsec, je pa to seveda stvar okusa…

Jutri (o.p. ponedeljek 08.02) pa ze zelo zgodaj na avtobus za Portland, vstajanje ob 5.30, skuham kavo za Maruso, da se lahko skobaca iz postelje (upam, da ne bo obratno), pa brez skrbi, samo en knof stisnem in kava je na mizi, da ne bi kdo pomislil, da delam tako dobro kavo.

Se slike iz muzeja: klik

LP from WAS., Seattle, USA

  • Share/Bookmark

Seattle Podcast

Seattle 1 komentar »

En kratki posnetek iz Space Needla:

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark

Seattle

Seattle 8 komentarjev »

Hello, tokrat iz 3.3 milijonskega mesta, kjer naju je pricakalo sonce in 15 stopinj. Takoj, ko sva se razpakirala v res lepem hotelu (v sobi imava kafe avtomat, tv, likalnik, likalno desko, fen, klimo, hladilnik, sef-se sploh nisma dobila racuna, tak da upam, da bo atejeva Visa sla skozi :) ), sva sla na vecerjo. Nekak se slisi lepse kot ce recem, da sva se nazrla v McDonalsu. Nato pa se takoj popeljala na 520 cevljev visok Space Needl. Kupila sva karto, ki velja 24h, tako da sva si lahko danes dopoldne mesto ogledala se v dnevni svetlobi. No, ugotovila sva, da je ponoci vseeno lepse, ko gori na tisoce luck iz zelo visokih stolpnic in ko v daljavi vidis v nocni svetlobi lesketajoce se jezero.

Danes popoldne pa sva prepesacila res celi center in se malo okolice Seattla. Od Seattle Centra, mimo Pika Placa, cez skoraj celo Pine Street, vse do spomenika Jimija Hendrixa in nato nazaj po Denny Way, vse do 6th Avenue, kjer imava hotel. Po mojih matematicnega znanja polnih izracunih bi rekla, da sva prehodila vec kot 10km. Pravkar se ukvarjam s tem, kaj bova jutri pocela oziroma kateri bus bova vzela, ker jaz hodit vec ne morem!!!!

Je pa Seattle pravo amerisko mesto. V najinem predelu tega sicer nisva zacutila, se pa je vse obrnilo, ko sva prisla v downtown. Na Pike Place Marketu sva si privoscila kosilo (kos pice) in malo opazovala ljudje. Res so kot iz filma. Ce me je Kanada in Vancouver nekoliko presenetila s posevnookimi, ki jih nisem toliko pricakovala, je Amerika in Seattla tocno tisto, kar sem si predstavljala.

Ko sva hodila iz trznice, sva cisto slucajno naletela na svetovno razstavo “Bodies: The Exhibiton“. Gregorju sem nekoliko v superlativih na kratko povzela za kaj gre in ga ze prepricala, da sva placala 15$ za ogled te res fantasticne razstave. Zal ne boste videli nic slik, ker je noter prepovedano slikati. Sem pa posebej za ateja kupila en obesek. Mogoce ga bo odvrnil od kajenja. ;)

Sicer pa je ta zgoraj opisani potek dneva bil nacrtovan za jutri, danes pa naj bi sla v Fremont gledat Fremont Trolla in Leninov spomenik, ampak nama niti receptor ni znal razloziti na kateri bus naj greva in kolikokrat in kje naj prestopiva. Tako da to tudi jutri odpade. Sicer pa sem prav vesela, da je do tega prislo, ker sem koncno videli ta trupla in cloveka na tisoc nacinov.

Je pa jutri v ZDA Super Bowl (finale NFL-ameriski nogomet), ki Americane nekako bolj zanima kot prihajajoce olimpijske igre.

Aja se to, zelo zanimiv del dneva je tudi bil, ko sva na poti domov sedela v nekem lokalu, kjer si je Gregor privoscil neko sirovo juho, in se je na ulici zacel odvijati pravi mali kaos. Kar naenkrat sta prisla dva policijska avta, iz enega je avtoritativno stopila gospa policistka in aretirala nekega moskega z aktovko. Nato sta se pripeljala se dva policijska avta (ocitno za vsak slucaj, ce slucajno ze 4 policisti ne bi uspeli obvladovati tako ali tako zvezanega in ze nekoliko osivelega cloveka) in dogajanje je doseglo vrhunec. Kako se je razpletlo zal ne vem, ker je Gregor ta cas ze pojedel svojo skodelico verjetno ekstra dobre juhe in sva se odpravila proti najinemu Travelodge hotelu.

Vec slik iz Seattla: klik

Lep pozdrav

  • Share/Bookmark

Kratki povzetek

Seattle 5 komentarjev »

Malo nama primanjkuje casa, zato nisva ravno azurna z novicami, tako da sledi samo kratek pregled v tockah:

1) Na poti na Capilano Bridge smo imeli prometno nesreco. Ce vsi vemo, da je Ciril dedejev brat in tudi vemo, kako vozi deda, se temu ni kaj prevec zacuditi. Je pa res, da se je ena zivcna zenska zaletela njemu v rit, tako da pravzaprav ni bil kriv on. V glavnem vsi zivi, zdravi in celi. Tudi avto.

2) Na poti na Capilano smo se ustavili tudi v delavnici, kjer je delal Ciril vec kot 20 let. Bo vidno na slikah.

3) Capilano je res svojevrstno dozivetje, sploh ko ti Gregor skace po njem.

4) Po obisku Capilana sem si dala duska v downtownu na Water street. Ulica s samimi suvenir shopi. Dolarji so kar kopneli.

5) Drugi dan naju je prvic prebudilo sonce. Tudi Vancouver je veliko lepse mesto, ko je obsijano s soncem. Sploh pogled na morje, zato sva si tudi privoscila izlet s sea busom, ki nama ga je svetovala Elana.

6) Pred tem naju je tudi povabila na lunch. Prvic v zivljenju sem jedla susi. Vsekakor ga bom se veckrat, ker je vse skupaj bilo prav dobro.

7) Zvecer sva obiskala Metropolis at Metrotown. Enega najvecjih nakupovalnih centrov v Kanadi. Glede na to, da sva oba bolj sparovne narava (ok, vsaj Gregor je), nisva sla ravno v vsako trgovino, ampak se tisto, kar sva sla, naju je zdelalo do daske. Ko bi vsaj kaj pametneg se kupla. Bog pozegnaj Europark in teh par trgovinic, ki so tam. Hodila sva okoli 3-4 ure, da sva si ga sploh ogledala. Za crknit!

8 ) Trenutno pisem iz Seattla, kamor naju je pripeljal Greyhoundov avtobus. Od peturne voznje sva vec kot eno uro prezivela na ameriski meji. To so eni hepani tam. Morala sva dati vseh 10 svojih prstnih odtisov, se nenasmehnit v kamero za sliko, bognedaj da bi s seboj imela jabolko ali pomaranco. Se sendvic in sok, ki nama ga je pripravila Anica za na pot, sva pred mejo na brzino pojedla, da ja ne bi bilo kaj narobe. Ti Americani so res obsedeni s tem butastim terorizmom. Pol pa res raje zivim v Sloveniji, kjer lahko grem vsaj na ogled mesta brez, da me obrnejo do gat!

  • Share/Bookmark

Blog Vancouver 2010 | Zagotavlja SiOL | O Sistemu | Tema: GlossyBlue
RSS vnosi RSS Komentarjev Prijava