Seattle
Seattle 6.02.2010Hello, tokrat iz 3.3 milijonskega mesta, kjer naju je pricakalo sonce in 15 stopinj. Takoj, ko sva se razpakirala v res lepem hotelu (v sobi imava kafe avtomat, tv, likalnik, likalno desko, fen, klimo, hladilnik, sef-se sploh nisma dobila racuna, tak da upam, da bo atejeva Visa sla skozi ), sva sla na vecerjo. Nekak se slisi lepse kot ce recem, da sva se nazrla v McDonalsu. Nato pa se takoj popeljala na 520 cevljev visok Space Needl. Kupila sva karto, ki velja 24h, tako da sva si lahko danes dopoldne mesto ogledala se v dnevni svetlobi. No, ugotovila sva, da je ponoci vseeno lepse, ko gori na tisoce luck iz zelo visokih stolpnic in ko v daljavi vidis v nocni svetlobi lesketajoce se jezero.
Danes popoldne pa sva prepesacila res celi center in se malo okolice Seattla. Od Seattle Centra, mimo Pika Placa, cez skoraj celo Pine Street, vse do spomenika Jimija Hendrixa in nato nazaj po Denny Way, vse do 6th Avenue, kjer imava hotel. Po mojih matematicnega znanja polnih izracunih bi rekla, da sva prehodila vec kot 10km. Pravkar se ukvarjam s tem, kaj bova jutri pocela oziroma kateri bus bova vzela, ker jaz hodit vec ne morem!!!!
Je pa Seattle pravo amerisko mesto. V najinem predelu tega sicer nisva zacutila, se pa je vse obrnilo, ko sva prisla v downtown. Na Pike Place Marketu sva si privoscila kosilo (kos pice) in malo opazovala ljudje. Res so kot iz filma. Ce me je Kanada in Vancouver nekoliko presenetila s posevnookimi, ki jih nisem toliko pricakovala, je Amerika in Seattla tocno tisto, kar sem si predstavljala.
Ko sva hodila iz trznice, sva cisto slucajno naletela na svetovno razstavo “Bodies: The Exhibiton“. Gregorju sem nekoliko v superlativih na kratko povzela za kaj gre in ga ze prepricala, da sva placala 15$ za ogled te res fantasticne razstave. Zal ne boste videli nic slik, ker je noter prepovedano slikati. Sem pa posebej za ateja kupila en obesek. Mogoce ga bo odvrnil od kajenja.
Sicer pa je ta zgoraj opisani potek dneva bil nacrtovan za jutri, danes pa naj bi sla v Fremont gledat Fremont Trolla in Leninov spomenik, ampak nama niti receptor ni znal razloziti na kateri bus naj greva in kolikokrat in kje naj prestopiva. Tako da to tudi jutri odpade. Sicer pa sem prav vesela, da je do tega prislo, ker sem koncno videli ta trupla in cloveka na tisoc nacinov.
Je pa jutri v ZDA Super Bowl (finale NFL-ameriski nogomet), ki Americane nekako bolj zanima kot prihajajoce olimpijske igre.
Aja se to, zelo zanimiv del dneva je tudi bil, ko sva na poti domov sedela v nekem lokalu, kjer si je Gregor privoscil neko sirovo juho, in se je na ulici zacel odvijati pravi mali kaos. Kar naenkrat sta prisla dva policijska avta, iz enega je avtoritativno stopila gospa policistka in aretirala nekega moskega z aktovko. Nato sta se pripeljala se dva policijska avta (ocitno za vsak slucaj, ce slucajno ze 4 policisti ne bi uspeli obvladovati tako ali tako zvezanega in ze nekoliko osivelega cloveka) in dogajanje je doseglo vrhunec. Kako se je razpletlo zal ne vem, ker je Gregor ta cas ze pojedel svojo skodelico verjetno ekstra dobre juhe in sva se odpravila proti najinemu Travelodge hotelu.
Vec slik iz Seattla: klik
Lep pozdrav
7.02.2010 02:18
Vauuu, kot, da nismo na istem planetu. Neja že sanja, da bomo za njeno 18-tko in mojo X0-tko šli raje čez veliko lužo, kot pa v Pariz. Torej jutri začnemo šparat. Hahaha!
Lepe pozdrave obema iz belega Maribora
7.02.2010 02:46
Hey!
Vidva v soncu, mi pa v snegu…Sneg je odmetan, krofi pojedeni….Hvala za lepe slike…Fajn je, da še mi malo vidimo, kje se potepata…Čeprav nam s tem delata lušte…
En pustno-krofski pozdrav!
7.02.2010 05:06
“Bodies” – a je to taista razstava, ki smo si jo pred leti hoteli ogledat na Dunaju, pa je potem nismo, ker je Gita v “šalčkah” v Pratru…, no, saj veš kaj mislim?
7.02.2010 05:11
Najbolj me zanima, kaj je v vrečki, ki jo imaš v roki na sliki 33?
7.02.2010 08:43
@TNZ
Reci Neji, da niti Amerika ne more prekosit Pariza. Jaz se nisem bila v lepsem kraju, kot je francoska presotlnica, tak da raje sparajte za Pariz.
@Lucija
Ja to je taista razstava. V vrecki pa sta dve lepi stvari in prvi dve, ki nista neka brezvezna suvenirja, ampak nekaj konkretnega.
7.02.2010 10:32
No, vidim, da zaradi mene niste videle vsega na Dunaju, da Tina ne zmaga, če sem jaz na tekmi, ….
Maruša, si vesela, da se nisem odločila, da grem s teboj v Vancouer, ker boš tako vsaj kaj videla in mogoče doživela tudi kakšno zmago! Ampak ne bo pa takšne zabave kot takrat s šalčkami, kajne?
Danes sem gledala oddajo o pripravh na te olimpijske igre in so to prve igre, kjer je bila vsa gradnja izvedena po sistemu “okolju prijazno”.
Uživaj v Ameriki!
Lp
Gita
7.02.2010 17:42
To, da je vse tukaj okolju prjazno sva se prepricala, ze prvi dan, ko sva odprla vhodna vrata iz 4118 street v Vancouvru. Zrak je svez, kot na visini nasega Pohorja, balzam res, in ni treba it tako visoko kot pri nas 1500m, ampak si na visini 100 cevljev.
Brez oblacka, dima, res enkratno. No zdaj pa grem kavo naredit do konca, sem dal vodo gor..da z Maruso spijeva eno skodelico med Superbowlom.
7.02.2010 18:15
Ce bi morala od te tvoje kave zivet, bi verjetno kaj hitro bla hin. he he he, sploh to sesirjeno mleko da prav poseben okus.