Boj za vstopnice za olimpijske igre Vancouver 2010 se je začel oktobra 2008, ko se je začela prva faza prijav za nakup vstopnic preko uradne strani olimpijskih iger. To seveda ni prišlo v poštev za nekanadčane, saj so ti imeli prednostno pravico. Nato se je začel žreb med prijavljenimi itd.-nekako podobno kot zdaj poteka nakup vstopnic za SP v JAR. Kasneje sta sliedili še druga (junij 2009) in tretja faza (november 2009), kjer pa mi še vedno nismo mogli do kart, saj je mednarodna prodaja kart bila izvedena v okviru domačih olimpijskih komitejev. Konkretno je za Slovenijo bilo navedeno, da prodaja poteka preko www.olympic.si.

Ker si nisem znala predstavljat, kako boma lahko prišla do kart, sem v začetku leta 2009 poslala email Olimpijskemu komiteju Slovenije, če bodo organizirali prodajo kart in kako bo potekala. Ker sem iz sebi neznanega razloga njihov povratni email zbrisala, vam žal ne morem pokazati, da so mi v njem zagotovili, da prodaja pri nas zaenkrat še ne poteka, da pa naj redno spremljam njihovo spletno stran, kjer bodo pravočasno objavljene vse potrebne informacije. Jaz naivna kot sem, sem jim seveda verjela in zvesto kar nekaj mesecev zaporedoma čekirala njihovo stran in bi jo verjetno še danes, če me vmes nekje ne bi srečala pamet.

Do danes namreč na njihovi spletni strani nisem zasledila nobene novice o prodaji. Na tem mestu naj povem, da obstaja možnost, da sem jo zgrešila, ker me poleti 2009 kar nekaj časa ni bilo doma, ampak se mi zdi, da sem vsaj 1x na teden nekje prišla do interneta in preverila novice.

V glavnem bližal se je konec avgusta, ko čisto slučajno v nekem pogovoru izvem, da so po televiziji baje povedali, da se je prodaja že začela, kar sem takoj šla preveriti na www.olympic.si, kjer kot že rečeno, ni bilo nič omenjejo. Ker pa mi vseeno ni dalo miru, sem poslala še en email kako in kaj glede prodaje kart. No, takrat pa so me napotili na agencijo Kompas, saj pri njih prodajajo karte. Vesela, da se je prodaja vendarle začela, in naivna, ker sem mislila, da bom lahko še izbirala med različnimi disciplinami, sem poslala email še na Kompas, kjer pa na mojo veliko žalost ni ostalo na voljo kaj prida kart, saj je po njihovih besedah prodaja potekala že kar nekaj tednov. Lahko si predstavljate mojo jezo, ko sem ugotovila, da bo edino, kar bom dejansko videla na olimpijskih igrah za Slovence dokaj neatraktivna moška superkombinacija v alpskem smučanju. Čeprav še vedno upam, da se bodo dale kupiti morda še kakšne karte v Vancouvru. Pri tem pa nastane drugi problem-prevoz do Whistlerja, kjer poteka večina nama zanimivih disciplin.

No, ker sem se itak že malo preveč razpisala, naj torej samo na kratko povzamem, da se za karte za olimpijske igre v Londonu 2012, ne bom več obračala na OKS. To je pač bilo moje prvo srečanje s kupovanjem kart za tak dogodek, ki se na žalost ni izšlo ravno po mojih načrtih.

Kakorkoli že, zdaj je, kar je. To mi ne bo vzelo pravega olimpijskega vzdušja, ki ga bo verjetno čutiti od 12. februarja naprej po vsem Vancouvru. Na tekmo pa bova tudi šla dobro opremljena in pripravljena se dreti na ves glas, ko se bodo po progi spustili naši fantje. Navijaški rekviziti pa so tako ali tako že dolgo pripravljeni – slovenska zastava, šal v slovenskih barvah, naušniki s slovenskim grbom, reglja, hupe – v glavnem vse, kar uporabljava na tekmah slovenske nogometne reprezentance v Ljudskem vrtu in kar bo prišlo prav tudi ta vikend na Zlati lisici.

Pa še to…vstopnice so že na varnem doma:

  • Share/Bookmark