Zaključek

nekategorizirano 1 komentar »

Trije tedni v Kanadi so minili kot bi pihnil. Sedaj, ko sva že v objemu domačih naslonjačev, pa sva sklenila zapisati še par zaključnih misli in nekaj kratkih prigod in zanimivosti.

Pa začnimo pri wc školjkah. Le te so zelo nenavadne, ne sicer njihova oblika, ampak vodostaj v wc školjki je izredno visok, kar po domače pomeni, da ti voda sega skoraj do zadnje plati. Malo je neprijetno, ko opravljaš veliko potrebo. Saj veste, ko vržete kamen v vodo in špricne na vse strani. Poseben dogodek je poteg vode, saj vsebina v wc školjki še kar nekaj časa plava na površju, teh prizorov nimava v najlepšem spominu. :)

Pri sorodnikih v Calgaryju se je vrtela zanimiva glasba, zelo nevsakdanja, ampak je sodila v prijeten ambient (valček, klasična glasba, orientalska glasba, arabski ritmi). Meni je bila ta glasba všeč in sem jo pohvalil. Citiram Marušino izjavo po dveh dnevih mojega hvaljenja glasbe: “Kaj se delaš sofisticiranega!” in smehu ni bilo konca. ;) Bože bože, ta izraz si pa potegnila nekje iz podplata, kot bi rekla Lucija za svojo francoščino.

Zdaj pa ena Gregorjeva brezvezna izjava.
Nekako sva ob najinem natrpanem urniku našla tudi čas za družabne igre. V Portlandu sva sedela v prijetni kavarni, kot dva sofisticiranca, intelektualca, odprla Marušin komplet kart, ki jih je kupila v Seattlu in igrala med mladimi tako zelo priljubljeno igro šnops. Za primerjavo midva z Marušo sva imela karte za šnops, vsi ostali pa so imeli vsak svoj prenosni računalnik. Maruša je po nekem spletu okoliščin zmagala, dasiravno sem ji moral pred pričetkom razlagati pravila igre. Moj komentar Maruši: “Pravica je skazica!” in že spet smeh cel dan na račun tako brihtne izjave.

Še ena Marušina. Stojiva na glavni avtobusni postaji v Portlandu, čakava na avtobus za Vancouver. Skupaj z nama je čakalo pet ljudi in najina malenkost. Malo sva jih opazovala, en gospod se je pogovarjal sam s seboj, ena mladenka je naredila celo štorijo iz dogodka, kako je enega gospoda pred vhodom prosila za cigareto, to zgodbo je razlagala starejšemu gospodu, ki je strmel v nebo in molčal, na klopci pa je sam čakal 80 letni gospod, ki mu je sin pred tem dejal, da mora tam sedet in naj nikamor ne gre. In Marušina izjava namenjena vsem petim osebam: “Poglej to sodrgo!” Kje si ti ta izraz našla? In spet sva se smejala celo pot do Vancouvra.

Bolj kot te bedarije nama bodo seveda v spominu ostale olimpijske igre, ki so bile vrhunec najinih avantur. Nikoli pa ne bi videla prireditev v Vancouvru, če ne bi imela tam tako prijaznih sorodnikov, ki so nama olajšali najino potovanje. Iskrena hvala vsem.

In še zaključna misel.
Če bo Petra v Sočiju, bova tudi midva.

PS: Sicer pa, da ne boste mislili, da Maruša in Gregor nimava navijačev; trume množic so naju pričakale na Münchenskem letališču. Poglej sliko spodaj.

Še zadnjič lep pozdrav, Maruša in Gregor

  • Share/Bookmark

SUPERKOMBINACIJA MOSKI

Vancouver, Whistler Brez komentarjev »

Vstajanje ponovno ob 4.45 zjutraj in na avtobus za Creekside v Whistlerju, kjer se odvijajo vse tekme v alpskem smucanju. Tam naju je pricakalo lepo vreme, sicer zjutraj se zelo hladno. Potrpezljivi in stevilni prostovoljci so naju usmerili proti ciljni areni. Ponovno skozi vse preglede in nato na sedeznico proti smuciscu. Prispeva ze uro in pol pred zacetkom in isceva pozicijo, kjer bova stala 6 ur in navijala za najboljse in tudi tiste malo slabse. Prostor sva nasla takoj za dvema mozema s turbani, po kasnejsem pogovoru izveva, da so iz Indije. Prijazno vprasam, ce imajo kaksnega tekmovalca v smucanju in povejo, da so pac prisli, da malo vidijo skijanje. Tudi prav, ampak skupaj z ostalimi nevestnimi Kanadcani tvorijo dolgo vrsto pred nama in nimajo pojma kaj so prisli gledat, ne poznajo nobenega smucarja, mogoce tri ali stiri. Sploh vecina okoli naju ni vedela, zakaj se gre pri kombinaciji nama pa so zasedali prostor v prvi vrsti. Odlocil sem se, da jih bova ze nekak pregnala z moteco cvileco piscalko, ki mi jo je dala Anica in jo njena vnukinja uporablja v soli v primeru, da se na izletu zgubi.

Zal moje vztrajno cviljenje in Marusina reglja nekako nista pregnala teh ljudi, dasiravno je ena Kanadcanka rekla, ce bi lahko manj piskala. Jaz pa v ameriskem stilu: “I dont understand you.” In dalje piskal se bolj kot prej. Nekaterim je bilo najino navijanje vsec, zato so rekli, da se bodo se posebej drli, ko bodo sli na progo nasi tekmovalci. In res so se, je delovalo ze, da je ustvarjen cel fan club slovenskih navijacev, sestavljen iz Indijcev, Kanadcanov, Romuni so bili blizu in  Americani. Navijala sva res za vsakega smucarja, slisalo se je heja Norge, heja Sverge, gema Schweiz, immer wieder Osterreich, forza Italia, go Canada, go USA, vamos Argentina, dajmo Cehi, dajmo Hrvati in seveda dajmo Slovenci.

Po zanimivem smuku, kjer je presenetil Dominik Paris iz Italije, ki nama je kasneje tudi pomahal, pa ni bil edini, da se ve, smo z nestrpnostjo pricakovali slalom, ki ga je postavil Ante Kostelic. Se bo pestro.

YouTube slika preogleda

Slalomska voznja se je po uri in pol cakanja zacela, pred tem so mimo naju prihajali sami asi, ki sva jih, ena izmed redkih, poznala. Vsakic vzkliknila kak slogan, odvisno ia ketere drzave je kdo bil in tako so se ponavadi smucarji na zacudenje, da imajo svoje navijace obracali k nama. Najbolj prisrcen je bil Svindal in Lizeroux, pa tudi nasemu izmed treh Andrejev, Krizaju se je zdelo fajn, da ma dva navijaca na tribuni. Po nekaj dneh sva bila ponovno na tv ekranu, ko je v cilj prisel Andrej Jerman, no ampak tokrat nama vsaj ne bo treba dajat intervjujev:)). Bila sva tudi obvesecna o dobrih rezultatih biatlonke in Mariborcana Flisarja v krosu, zato sva navijala tudi za njiju.

Sledil je zanimiv razplet kombinacije. Ko je prisel v cilj Beni Raich, bi morali videt skremzljene obraze avstrijskih novinarjev, jaz pa vzklikal bravo Beni, saj sestemu mestu se ne gleda v zobe…haha, ce ne bi bil to ravno Raich. Malo crnega humorja pac, kaj so pa tako pozresni, samovsecni in napihnjeni, saj imajo se slalom in veleslalom, tam bodo itak dost pobrali. Ivica v cilju in z Maruso ze skaceva, kot da je nas..no saj pred dvajsetimi leti bi bila to tudi nasa medalja. Ante je stal blizu naju in sem mu rekel bravo Ante mislim, da imate medaljo, pa je rekel, ne znam ako je to dovoljno za medalju..nato odlicen Bode Miller in Silvan Zurbrigen. Zal Svindalu ni uspelo, ampak saj ze ima dve medalji.

YouTube slika preogleda

Po tekmi se malo slikanja smucarjev v ciljni areni, pozdrav s smucarko Karen PUTZER, prav fajn deklica. Vprasal sem jo zakaj ne smuca in je rekla, da letos ne smuca, zaradi poskodbe. Vprasala me je, za koga navijam, ce sem iz Svice, pa sem ji povedal, da sem iz Slovenije in, da navijam za vse. Se simpaticen pozdrav in adijo ciljna arena za smucanje.

Nato se malo provociram Avstrijce z vzklikanjem immer wieder, immer wieder (vedno znova) in nato schade schade (skoda). Namrec Avstrijci vzklikajo vedno znova, vedna znova, vedno znova Avstrija…zdaj pa tega ni bilo. Kanadcane spomnim, da gre mimo njih Michael Janyk, ker ga tak niso prepoznali.

Nato se z Maruso sleceva, jaz celo do kratkih rokav, ker je bilo nenormalno vroce. Vcasih sem pomislil, ce sem res na zimskih olimpijskih igrah, non stop sonce, v Vancouvru vseskozi 15 stopinj, na soncu se vec.

Z busom se odpeljeva proti Vancouvru, s Seabusom do Downtowna in nato domov z lokalnim busom do Burnabya. Anica naju ze caka s pojedino. Res skrbi za naju, kot da bi nama bila mama, vedno nama da hrano tudi za na pot, sadje, sendvice, kekse, sok. Res ne bova pozabila nikoli dobrosrcnosti nasih sorodnikov v Kanadi, taksne si lahko samo zelis in tudi po njihovi zaslugi nama bodo ostale te pocitnice v enem najlepsih spominov.

Lep pozdrav Marusa in Gregor

Slike iz tekme: klik

  • Share/Bookmark

Sprejem za Tino Maze v slovenski hisi

Whistler Brez komentarjev »

Juhu se ena medalja je tu. Ceprav nisva uspela dobiti kart za tekmo, pa sva na sreco dobila karte za avtobus do Whistlerja in nazaj, da sva lahko sla gledat podelitev prve srebrne zimske olimpijske medalje za samostojno Slovenijo in nazdravit skupaj s Tino v slovenski hisi.

Izgledalo je nekako takole:

YouTube slika preogleda

Tina prispe:

YouTube slika preogleda

Pa se slike iz podelitve in sprejema: BRAVO TINA MAZE!!!!!

  • Share/Bookmark

Na poti v Whistler

Whistler 1 komentar »

Pravkar sva dobila bus do Whistlerja. Juhuhu, gremo po novo medaljo. BRAVO TINA!!!!!!!!

  • Share/Bookmark

V slovenski hisi

Whistler Brez komentarjev »

Po podelitvi medalj, ki je potekala v Whistlerju, smo se odpravili se na pogostitev v slovensko hiso:

YouTube slika preogleda

Nalozene so tudi ze slike iz zgodovinskega dne: BRAVO PETRA MAJDIC!!!!!

Na spodnji objavi pa sta dodana tudi dva nova videoposnetka iz tekme.

  • Share/Bookmark

Blog Vancouver 2010 | Zagotavlja SiOL | O Sistemu | Tema: GlossyBlue
RSS vnosi RSS Komentarjev Prijava